Skupni konsenz za zdravljenje hiperglikemije
Glavna novica z letošnjega kongresa Evropskega združenja za diabetes je skupni konsenz ameriškega in evropskega diabetološkega združenja ADA/EASD o algoritmih zdravljenja hiperglikemije. Namesto ene ta prinaša več shem za zdravljenje hiperglikemije za različne situacije – v primeru znane srčno-žilne bolezni, srčnega popuščanja, potrebe po zmanjšanju telesne teže, potrebe po znižanju stroškov zdravljenja ter v primeru potrebe po injekcijski terapiji.
Niso vsi bolniki s težko astmo enaki
Vsa zdravila pri vseh bolnikih s težko astmo ne delujejo enako dobro, je na svojem predavanju na srečanju Združenja pnevmologov Slovenije poudarila ugledna tuja gostja dr. Stephanie Korn, dr. med., z univerzitetne klinike v Meinzu. Še celo pri »idealnih« kandidatih za zdravljenje z biološkimi zdravili se v praksi izkaže, da morda pri enem bolniku deluje eno in pri drugem drugo zdravilo.
Vsako okužbo s H. pylori je treba zdraviti
S svojimi zadnjimi priporočili je slovensko Združenje gastroenterologov in hepatologov v prvo linijo boja proti okužbi s Helicobacter pylori postavilo tudi družinske zdravnike, je na Fajdigovih dnevih poudaril prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med.
Nad kronične rane z oblogami in celostnim pristopom
»Kronična rana je kompleksen problem, ki terja kompleksno rešitev,« poudarja Skender Veliu, dr. med., spec. kirurg, iz SB dr. Jožeta Potrča Ptuj. Obravnava bolnikov s kroničnimi ranami temelji na konceptu TIME, ki pomeni, da je treba z dna rane odstraniti odmrlo tkivo, nadzirati okužbo rane, skrbeti za njeno ustrezno vlažnost in nadzorovati napredek robov rane.
Farmakogenomsko testiranje za manj neželenih učinkov
Študija PREPARE je del projekta UPGx, ki preverja hipotezo, da lahko farmakogenomsko podprta izbira zdravila oziroma odmerka zdravila v klinični praksi zmanjša pogostost klinično pomembnih neželenih učinkov zdravil pri bolnikih za 30 % (s 4 % na 2,8 %). V Sloveniji jo koordinira prof. dr. Vita Dolžan, dr. med.
Posamezniku prilagojeno zdravljenje raka
Zadnje desetletje je prineslo številna nova spoznanja o biologiji raka in od razvozlave človeškega genoma naprej je raziskovanje na področju genetskih sprememb tumorskih celic omogočilo natančnejše in boljše razumevanje razvoja rakavih celic.
Spolne in genetske razlike pri nealkoholni maščobni jetrni bolezni
Strokovnjaki iz Centra za funcijsko genomiko in biočipe v Ljubljani ugotavljajo, da imajo moška in ženska jetra različne presnovne sposobnosti, česar ob prognozi nealkoholne maščobne jetrne bolezni in njenem zdravljenju še ne upoštevamo dovolj.
Z imunoterapijo ima petina bolnikov z razširjenim rakom celo možnost ozdravitve
V zadnjem letu je na področju zdravljenja raka pljuč veliko novega, poudarja mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana. Izjemni rezultati se kažejo tako pri zdravljenju z imunoterapijo, ki gre že v nižje stadije bolezni, kjer imunoterapijo kombinirajo z radioterapijo, in pri zdravljenju razširjene bolezni s kombinacijo kemoterapije in imunoterapije.
Do boljšega zdravljenja s kliničnim farmacevtom
Zdravnik je v tim na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva dobil kliničnega farmacevta, na primarni ravni zdravstvenega varstva pa farmacevta svetovalca. Kaj si lahko od tega obeta, piše asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farmacije.
V petih letih do občutnejšega preskoka tudi v pulmologiji
»Sodelovanje zdravnikov na primarni ravni in pulmologov mora biti boljše, da bomo lahko še uspešneje iskali tiste bolnike s težko astmo, ki so primerni za tarčno zdravljenje,« poudarja dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., z Univerzitetne klinike Golnik.
Novosti prihajajo z izjemno hitrostjo
Prihodnost personaliziranega zdravljenja je na področju določanja biooznačevalcev, ki omogočajo tarčno zdravljenje. Ker pa tumorji nastajajo, če je v celici več mutacij, moramo poznati cel niz mutacij. In medtem ko smo v preteklosti bolnike zdravili glede na tip tumorja, jih bomo v prihodnje glede na biologijo tumorja
Popijmo kavo in pojdimo dremat
Manj učinkovit zdravnik, ki je bolj razdražljiv, se slabše uči, se manj zanima za bolnike, ima več težav z družino in dolgoročno slabše zdravje – to je zdravnik, ki se slabo spopada s posledicami nočnega dežurstva. Vse slabosti nočnega dela razkriva Kristina Ziherl, dr. med.
Aktualna revija
