Preden se omikron spet spremeni v kaj drugega
Zgodnje protivirusno zdravljenje je učinkovito, zdravilom pa je treba bolj zaupati, je na spletnem dogodku z naslovom Covid-19 tri leta kasneje poudarila doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farm. iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Okužbe spodnjih dihal pri najranljivejših
»Respiratorne okužbe so v pediatrični populaciji pomemben problem, še posebej med novorojenčki, najranljivejšo pediatrično skupino,« poudarja asist. Sandra Cerar, dr. med., spec. pediatrije s KO za neonatalogijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Kakšno je breme okužb spodnjih dihal po izsledkih njihove raziskave in kako je nanj vplivala epidemija covida-19?
Dve ločeni imunski poti prebolevanja covida-19
Dr. Urška Bidovec-Stojković, univ. dipl. biol. s Klinike Golnik, je predstavila zanimive ugotovitve slovenskih raziskav. Katere so ključne ugotovitve o protitelesnem imunskem odzivu proti SARS-CoV-2 pri cepljenih neprebolevnikih v primerjavi s posamezniki, ki so pred cepljenjem že preboleli okužbo. Kateri so napovedni dejavniki umrljivosti?
Nove različice nas ne smejo uspavati
Bolniki z dejavniki tveganja naj se cepijo takoj in naj ne čakajo na usmerjena cepiva, je na spletnem strokovnem posvetu Pasti covida-19 v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije dejala prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana.
Vroče teme na ESC 2022
Letos je bilo na kongresu Evropskega kardiološkega združenja v desetih »hot line« sklopih predstavljenih 36 študij, za katere pričakujemo, da bodo pomembno dopolnile področja srčno-žilne preventive, digitalnega zdravstva in umetne inteligence v medicini, srčnega popuščanja, antitrombotične terapije in interventne kardiologije ter covida-19.
O vztrajnih telesnih simptomih
Do 25 % bolnikov, ki obiskujejo zdravnika družinske medicine, toži za dolgotrajnejšimi telesnimi simptomi, za katere po številnih preiskavah ne najdemo organskega vzroka. Bolniki s tako imenovanimi medicinsko nepojasnjenimi stanji ali vztrajnimi telesnimi simptomi, katerih število je v epidemiji še naraslo, razkrivajo potrebo po novih pristopih v medicini.
Davek pandemije covida-19
Pandemija covida-19 je globoko zarezala v naš vsakdan. Prinesla je podaljšanje časa sedenja s pet na osem ur, manj urejen ritem prehranjevanja, pogostejše poseganje po nezdravih prigrizkih, povečanje uživanja alkohola. Prikovanost na dom nas je že stala spremembo življenjskega sloga in tudi zdravja, je kritičen Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Kaj narekuje spremembo zdravljenja?
Pojav komplikacij klasičnega zdravljenja napoveduje kritično točko v obravnavi bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Kaj lahko ponudimo v nadaljevanju in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila za kontinuirano zdravljenje, ki so ga slovenski bolniki dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Sladkorna bolezen in epidemija covida-19
Kako je potekalo vodenje sladkorne bolezni med epidemijo in kateri so ključni izzivi pri obravnavi oseb z že znano ali na novo odkrito sladkorno boleznijo ob covidu-19, je na Tavčarjevih dnevih predstavil diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.