Male skrivnosti kliničnih študij
Letošnji Dnevi internistične onkologije so bili organizirani kot tečaj dobre klinične prakse, na katerem je bila glavna tema izvajanje kliničnih raziskav. Tečaj sta vodili predavateljici Evropskega foruma za dobro klinično prakso (EFGCP) Ingrid Klingmann in Nicky Dodsworth.
Opolnomočenje bolnika kot steber zdravljenja sladkorne bolezni
Opolnomočenje bolnika, multifaktorska obravnava, nova zdravila, tehnologij
Insulinska tabletka – sveti gral sladkornih bolnikov
Med blockbusterji naslednjega desetletja se bo zagotovo znašla insulinska tabletka. Trenutno vse kaže, da sladkorni bolniki lahko najbolj računajo na danskega farmacevtskega velikana NovoNordisk in izraelskega malčka Oramed Pharmaceuticals. Med resnejšimi kandidati v tekmi se sicer omenja tudi Sanofi, ki pa se je, kot se zdi, usmeril predvsem na izdelavo oralnega GLP-1.
Kaj mora vsak zdravnik vedeti o novih antikoagulacijskih zdravilih
Možganska kap je eden od najpomembnejših zapletov atrijske fibrilacije, večinoma je embolična z izvorom strdkov v levem preddvoru oziroma v njegovi avrikuli. Možganske kapi ob atrijski fibrilaciji (AF) so obsežnejše, povzročajo hujšo nevrološko prizadetost in večjo umrljivost kot kapi pri bolnikih s sinusnim ritmom, piše dr. Nina Vene, dr. med., internistka s Kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana.
Razsejana rakasta bolezen postaja kronična
Tirozinkinazni inhibitorji (TKI) so v zadnjem desetletju prinesli velik napredek v obravnavi bolnikov z razsejanim nedrobnoceličnim pljučnim rakom (NDPR), ki imajo mutacijo receptorja za epidermalni rastni dejavnik (EGFR). Učinkoviti so tudi pri zdravljenju nekaterih drugih vrst raka, kot so levkemije, rak ledvic in drugi, piše dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
CITIM 2015: Z imunoterapijo nad nepremagljive rake
Potem ko je bila imunoterapija med osrednjimi temami na nedavnem onkološkem kongresu ESMO, se bodo številni strokovnjaki s tega področja aprila 2015 zbrali še v Sloveniji, na mednarodni konferenci o imunoterapiji in spremljanju imunskih odzivov pri raku (CITIM, www.CancerITIM.org).
HCV: koga in kdaj zdraviti?
Zdravljenje kroničnega hepatitisa C (HCV) je v zadnjih letih doživelo veliko pozitivnih sprememb. Nova zdravila odpirajo nekaj dilem glede prihodnjega pristopa k zdravljenju, o čemer je na mednarodni konferenci o kemoterapiji in infekcijskih boleznih (SEEC) govoril dr. Ashley Brown, dr. med., iz londonske univerzitetne bolnišnice St. Mary's and Hammersmith hospitals.
Postopno hujšanje nič boljše od hitrega
Uveljavljeno je mnenje, da je hitro hujšanje dolgoročno neuspešno (hitro izgubljeno, hitro pridobljeno) in da je pravi način počasno zmanjševanje teže, ki naj bi zagotavljalo ohranitev doseženega stanja. Takšna so tudi priporočila veljavnih smernic. A nova raziskava nakazuje, da ni tako.
Folfoxiri izboljša izide pri metastatskem raku debelega črevesa in danke
Pravočasna prepoznava in začetek zdravljenja ostajata v boju s kolorektalnim rakom na prvem mestu. A marsikdaj se bolniki ne odzovejo na uvodno terapijo in bolezen napreduje. Oblikovanje uspešnih shem za zdravljenje napredovale bolezni tako ostaja zapleten vozel, ki so ga poskušali razvozlati raziskovalci študije TRIBE.
Presejalni koronarni CT ne spreminja izida pri sladkornih bolnikih z velikim tveganjem
Sladkorna bolezen je pomemben dejavnik tveganja za koronarno bolezen, ki je pri teh bolnikih pogosto »tiha«. Asimptomatsko hudo koronarno bolezen uspešno odkrije koronarna računalniško tomografska angiografija (CCTA), ki bi bila zaradi visoke negativne napovedne vrednosti lahko primerna za presejanje.
Zobna pulpa in sluznica dlesni sta oživčeni z morfološko in nevrokemično različnima skupinama nociceptorjev
Raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so opravili raziskavo, katere namen je bil ugotoviti razlike v oživčenju zobne pulpe in sluznice dlesni. Poznavanje teh razlik bi lahko vodilo v boljši pristop k lajšanju bolečine.
