Kako uspešno rešujejo klinične primere ChatGPT, Gemini, DeepSeeek?
Doc. dr. Nejc Horvat, mag. farm. s Fakultete za farmacijo predstavlja domačo raziskavo o uporabnosti velikih jezikovnih modelov pri reševanju kliničnih primerov. Kako dobro jih ustvarjajo in rešujejo? Kakšne so njihove omejitve in kje so zmotljivi? Ali so brezplačne različice slabše? Kateri model je zmagal? In ali bodo klinični farmacevti kdaj zamenljivi?
Friedreichova ataksija: najpogostejša dedna ataksija
Čeprav je Friedreichova ataksija najpogostejša dedna ataksija, ostaja diagnostika zaradi heterogene klinične slike zahtevna, zdravljenje pa je bilo dolgo omejeno predvsem na simptomatsko podporo. O kliničnih znakih, diagnostičnih izzivih in sodobni možnosti zdravljenja je na Schrottovih dnevih predavala prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kako prepoznati Friedreichovo ataksijo?
Friedreichova ataksija je redka avtosomno recesivna bolezen, ki nastane zaradi mutacije v genu FXN, in je najpogostejša med dednimi ataksijami. Ocenjujejo, da je prevalenca v Sloveniji približno en primer na 150.000 prebivalcev. Kateri so nevrološki in sistemski simptomi? Kdaj se pojavijo? Kdaj je treba pomisliti na bolezen in kaj je lahko diagnostični namig? Kam napotiti bolnika s sumom na Friedreichovo ataksijo?
Sistemske razsežnosti parodontitisa
Parodontalno bolezen povezujemo z endokrinimi motnjami, reproduktivnim zdravjem ter srčno-žilnimi, malignimi in drugimi boleznimi. Boljši vpogled v mehanizme povezav prinaša nova spoznanja o sistemskih učinkih zdravljenja parodontitisa. Prav zaradi prepletenosti teh stanj ima lahko obravnava dvosmernih povezav pomemben klinični pomen za številne specialnosti, so poudarili na 24. slovenskih parodontoloških dnevih.
Razgradnja NET pri lupusu zaradi pomanjkanja DNASE1L3
Sistemski eritematozni lupus je heterogena avtoimunska bolezen, pri kateri številni bolniki kljub zdravljenju ne dosežejo trajnega nadzora bolezni. Vse več dokazov kaže, da imajo v patogenezi bolezni pomembno vlogo nevtrofilne zunajcelične pasti (NET, neutrophil extracellular traps). Pomemben dokaz je v reviji New England Journal of Medicine objavila ekipa pod vodstvom prof. dr. Tadeja Avčina, dr. med., spec. pediatrije in revmatologije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
