SLOVENSKA STROKA

Funkcijska možganska omrežja pri otrocih po perinatalni možganski kapi

POVZELA: TINA KAJZER, DR. MED.
23. 6. 2025

V raziskavi, objavljeni v ugledni reviji Neuroimage, so s pomočjo EEG proučevali spremembe funkcijskih možganskih omrežij pri otrocih po perinatalni možganski kapi in s tem prišli bližje zgodnjemu prepoznavanju otrok z višjim tveganjem za kognitivne motnje.

 

Perinatalna možganska kap zajema različne oblike žilnih bolezni možganov, ki se pojavijo med 20. tednom gestacije in 28. dnem po rojstvu ter so pomemben vzrok za dolgotrajne nevrološke in kognitivne posledice pri otrocih, izidi kognitivnega razvoja po perinatalni možganski kapi ob času diagnoze pa ostajajo slabo predvidljivi. Funkcijska možganska omrežja so povezave med regijami možganov, ki delujejo sinhrono. Značilnosti funkcijskih omrežij so povezane s kognitivno zmogljivostjo, zlasti z inteligenco. Znane so osnovne značilnosti zdravih možganskih omrežij, v zadnjih desetletjih pa vedno več raziskav proučuje spremembe omrežij pri različnih boleznih. Spremembe funkcijskih omrežij so večinoma proučevane s funkcijsko MRI, kot možna alternativna preiskava pa ima EEG številne prednosti, zlasti pri otrocih – je lahko dostopen in zahteva manjšo mero sodelovanja pri majhnih otrocih, zato je lažje izvedljiv in ponovljiv. Slovenski raziskovalci z UKC Ljubljana, dr. Alja Kavčič, dr. med., Daša Kocjančič Borko, doc. dr. Jana Kodrič, doc. dr. Dejan Georgiev, dr. med., izr. prof. dr. Jure Demšar, izr. prof. dr. Aneta Soltirovska-Šalamon, dr. med., so analizirali povezave med EEG-funkcijskimi omrežji in kognitivnimi sposobnostmi otrok po preboleli neonatalni ishemični ali hemoragični možganski kapi.

Zasnova

Študija je vključevala 24 otrok z zgodovino perinatalne mož- ganske kapi (12 z ishemično in 12 s hemoragično obliko), starih od pet do 18 let, ki so jih primerjali s 24 zdravimi kontrolami. Vsem so posneli 64-kanalni EEG v mirovanju in po računalniški obdelavi signalov proučili funkcijske povezave v alfafrekvenčnem pasu (8–13 Hz). S pomočjo metrik teorij grafov so proučevali različne značilnosti omrežij (značilno dolžino poti, medhemisferično povezanost, modularnost, ko-
eficient kopičenja in organizacijo majhnih svetov) in ugotavljali razlike med skupinama. Poleg tega so vsi udeleženci opravili tudi standardizirano psihološko testiranje, ki je zajemalo merjenje inteligenčnega količnika (IQ), delovnega spomina, hitrosti procesiranja informacij, vidno-motorično integracijo ter test pozornosti.

Rezultati

Rezultati so pokazali, da so imeli otroci po perinatalni možganski kapi na psiholoških testih nižji IQ, nižjo hitrost procesiranja informacij, slabši delovni spomin, slabšo vidno-motorično integracijo in motnje pozornosti. V raziskavi so ugotavljali, da omrežja po perinetalni možganski kapi vsebujejo več daljših povezav, zlasti medhemisferičnih, kar je sovpadalo z motnjami pozornosti. Opazna sta bila tudi razpad omrežja na manjše podenote in izguba hierarhične organizacije omrežja, kar je sovpadalo s slabšimi inteligenčnimi sposobnostmi in nižjo hitrostjo procesiranja informacij.

Sklep

Rezultati raziskave prikazujejo, kako sama poškodba možganov v najzgodnejšem obdobju življenja vodi v preoblikovanje možganskih povezav in kako se to odraža s težavami v kognitivnem razvoju. Namen raziskave je bil tudi razviti metodo proučevanja funkcijskih možganskih omrežij, ki bo v prihodnosti omogočala enostavno uporabo vse od novorojenčkovega obdobja dalje in s tem omogočala serijsko sledenje spreminjanja možganskih omrežij po poškodbi osrednjega živčevja. Na tak način bi morda lahko značilnosti možganskih omrežij uporabljali kot prognostični kazalnik in kot vodilo pri usmerjanju rehabilitacijskih tehnik in drugih oblik zdravljenja.

Vir: Kavčič A, Borko DK, Kodrič J, Georgiev D, Demšar J, Soltirovska- Šalamon A. EEG alpha band functional brain network correlates of cognitive performance in children after perinatal stroke. Neuroimage. 2024 Aug 15;297:12074

Aktualni e-novičnik

Plod je pacient sam zase in ima svoje pravice

23. 6. 2025

Kaj, če je v kašlju kri?

23. 6. 2025

Gledati moramo gozd, ne posameznega drevesa

23. 6. 2025

Hiperbarična kisikova terapija: nova obetavna pot do mladosti?

23. 6. 2025

Poletna lahkotnost

23. 6. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.