Izguba mišične mase je pogost zaplet pri kritično bolnih, hospitaliziranih v enoti intenzivne terapije (EIT). V EIT pridobljena mišična šibkost vodi do podaljšane mehanske ventilacije, slabšega funkcionalnega izida in večje umrljivosti. Obstoječe strategije vključujejo zgodnjo mobilizacijo, pasivne in aktivne vaje ter elektrostimulacijo, ki pa ima omejitve – je boleča, pri zelo akutnih bolnikih celo neučinkovita, kontrakcija mišic pa je ob pojavu edema otežena. FMS uporablja magnetno polje za neinvazivno draženje motoričnih nevronov in posledično sprožitev mišične kontrakcije. V primerjavi z elektrostimulacijo prodre globlje v tkiva, deluje neboleče, možno pa jo je izvajati tudi prek povojev in oblačil.
Potek raziskave
V prospektivni randomizirani raziskavi, izvedeni v SB Celje, so avtorji Anej Skočir, dr. med., Alja Jevšnik, dipl. fiziot., prim. mag. Lidija Plaskan, dr. med., in prof. dr. Matej Podbregar, dr. med., primerjali FMS z rutinsko fizioterapijo pri preprečevanju izgube debeline kvadricepsa pri kritično bolnih. V raziskavo je bilo vključenih 16 bolnikov; pri vsakem je bila ena noga randomizirana v FMS, druga pa v standardno oskrbo. FMS so izvajali 55 minut petkrat tedensko, standardno oskrbo s fizioterapijo pa dvakrat dnevno. Debelino kvadricepsa so bolnikom na obeh nogah merili z ultrazvokom v prečnem in vzdolžnem prerezu na dan vključitve, med tretjim in petim dnem ter med devetim in 12. dnem. Na koncu so osmim bolnikom izmerili tudi mišično moč fleksije v kolku, ekstenzije v kolenu in dorzifleksije stopala.
