Slovenski bolniki s težko astmo
Za težko astmo je značilno, da je zelo težko doseči nadzor nad boleznijo kljub intenzivnemu zdravljenju. Zato sta prepoznavanje bolnikov s tako obliko bolezni, ki so kandidati za zdravljenje z biološkimi zdravili, in njihova napotitev v specializirane ambulante na terciarnem nivoju, kjer se ti bolniki obravnavajo, ključnega pomena.
Covid-19 in kronični pljučni bolnik v ADM
Kako bolnike z astmo in KOPB obravnavati v ambulanti družinske medicine, je na 9. Majhnovem dnevu predstavil spec. družinske medicine David Sopotnik, dr. med., iz ZD Celje. Povedal je tudi, kako prilagoditi zdravljenje in kdaj je primerna napotitev k pnevmologu.
Težka ali neurejena astma?
Za zdravljenje težke astme je na voljo več bioloških zdravil, trenutno dostopna lahko razdelimo v dve skupini. Omalizumab je namenjen zdravljenju alergijske astme ter vodi predvsem v boljšo urejenost astme in manjše število poslabšanj, preostala so primerna za zdravljenje eozinofilne astme in poleg manj poslabšanj prinašajo še eno pomembno dobrobit: večina bolnikov ne potrebuje več zdravljenja s peroralnimi kortikosteroidi, razlaga specialistka pnevmologije doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., s Klinike Golnik.
Trotirna ali dvotirna inhalacijska terapija pri persistentni astmi
Revija JAMA je maja letos objavila sistematičen pregleden članek in metaanalizo randomiziranih kliničnih raziskav, ki so primerjale učinkovitost in stranske učinke trotirne inhalacijske terapije astme z dvotirno. Ugotovljeno je bilo, da trotirna terapija statistično pomembno zmanjša število hudih napadov, ob tem pa nima pomembnega vpliva na spremembo kakovosti življenja.
Neustrezna raba olajševalcev pri več kot polovici bolnikov
Več kot polovica bolnikov s težko astmo olajševalcev ne uporablja pravilno. Velika poraba olajševalca je povezana z neustrezno tehniko vdihavanja (bolniki vdihnejo zdravilo premočno oziroma s premočnim inspiratornim pretokom) in pogosto nepotrebno uporabo zdravila, je pokazala raziskava manjšega obsega, ki smo jo opravili na Kliniki Golnik in je bila predstavljena na lanskoletnem kongresu ERS.
Astma v otroštvu in karies
Povezava med astmo in kariesom je že dolgo predmet proučevanja, vendar so si rezultati nasprotujoči. Zato se je ekipa raziskovalcev (asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., prof. Bennett Tochukwu Amaechi in prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med.) lotila proučevanja vpliva astme v otroštvu na razvoj kariesa med slovenskimi otroki in mladostniki.1